DOBER CIRKUS JE CIRKUS BREZ ŽIVALI
“Cirkus se razvija. To ni umetnost, ki izumira, ali zvrst, ki ostaja vedno enaka. Žal imamo v Sloveniji redko priložnost videti vrhunske sodobne cirkuse. Ti imajo skupni imenovalec – v njih živali ne nastopajo.”
Eva Škofic Maurer, klovnesa
Številna mednarodna živalovarstvena gibanjem po svetu nasprotujejo uporabi živali za potrebe industrije zabave (v filmih, živalskih vrtovih, šovih, cirkusih) in izražajo prepričanje, da je tovrstna zloraba živali nepotrebna in nedopustna.
Že mnogo ljudi se je ozavestilo in informiralo o okrutnostih, ki jih za divje živali predstavljajo ujetništvo, dresura, siljenje v nenaravno vedenje, naporni prevozi itd., in sicer do te mere, da tovrstno “zabavo” zase in svoje otroke zavračajo. Soglasje javnosti glede nesprejemljivosti zlorabe živali v cirkusih odražajo zakonske prepovedi na nacionalni ali lokalni ravni v Evropi in svetu. Tako so nastopi cirkusov s prostoživečimi živalmi v celoti prepovedani v Avstriji, Bosni in Hercegovini, na Švedskem, Finskem, na Costi Rici, v Indiji in Singapurju. Bolivija je prepovedala nastope vseh cirkusov, v katerih nastopajo prostoživeče in udomačene živali. Na Hrvaškem so nastopi cirkusov s prostoživečimi živalmi prepovedani v 30 občinah, številne občine so prepovedi sprejele tudi v Italiji, Veliki Britaniji, Grčiji, Španiji, Izraelu, ZDA, Kanadi, Avstraliji, Braziliji, Argentini in na Danskem.
Časi, ko se je o bioloških in socialnih potrebah živali vedelo malo, so mimo, hkrati z njimi pa tudi neprimerni načini izobraževanja ali zabave za otroke. Kaj naj bi se o določeni živalski vrsti, njenih značilnostih in naravnem okolju otrok naučil iz nastopa, v katerem žival silijo v izvajanje trikov, v neugodne, boleče telesne položaje, protiintuitivna dejanja, premagovanje instinktivnega strahu pred hrupom, ognjem in bleščavo ter ne nazadnje poniževanja, ki kažejo podrejenost živali človeku?
Cirkus ni le ura zabave za vso družino, temveč predvsem ves tisti čas, ki ga živali prebijejo v kletkah, ždenju v osami, ločene od svoje vrste, med dolgotrajnimi prevozi v vseh vremenskih razmerah, v nemožnosti sledenja svojim razvojnim potrebam in dresuri, ki neredko prinese rezultate šele s prisilo, ustrahovanjem in kaznovanjem.
Strašno je, da odrasli otrokom ta očitna grozodejstva prikrivajo, obenem pa jim ne ponudijo izpopolnjenih in interaktivnih načinov spoznavanja živali.
Dokazov, kako pogubno deluje cirkuško ujetništvo na živali, ni malo. Vendar bo le izkušenemu očesu vidno netipično vedenje določene živalske vrste, ki nastane kot nepopravljiva posledica dolgotrajne zlorabe, stresa in frustracij. Komur je znano nenormalno, prisilno, ponavljajoče se gibanje brez očitne funkcije, strokovno imenovano stereotipija, ki ga v akvarijih in kletkah kažejo vse živalske vrste (spiralasto vrtenje, beganje sem ter tja, pozibavanje na mestu in guganja glave, otrplost hoja gor in dol po namišljeni črti itd.), bo potrdil, da se tako vedenje kažejo tudi ljudje s hudimi psihičnimi težavami, avtisti in jetniki.
Akvarij, kletka ali ograda nikdar in za noben namen ne smejo obstajati namesto odprtega morja, podnebja in naravne združbe, ki ji žival s svojim življenjskim smislom in lepoto pripada. Pisani pomp cirkusa nam vse te resnice prikriva.
Prav zato z veseljem pozdravljamo cirkuse, v katerih nastopajo trapezisti/-ke, vrvohodci/-ke, artisti/-ke, žonglerji/-ke, klovni/-ese, čarodeji/-ke, saj so že stoletja dokaz človekove telesne in duhovne sposobnosti. Za tako plemenitost, zabavo in umetniški užitek mnogi veliki in slavni cirkusi ne potrebujejo izmučenih živali.
Koristne povezave:
www.circuses.com
www.prijatelji-zivotinja.hr
www.captiveanimals.org